Sprva smo hoteli biti “ciganski” oziroma, če se izrazim bolj korektno, “romski pivovarji”, kot pravi direkten prevod besede “gypsy brewer” – zadnje čase vedno bolj opevan naziv, ki ga je v svet s svojimi odličnimi in odštekanimi zvarki povrgel predvsem Mikkel Borg Bjergsø, mož za pivovarno Mikkeler, ki vsa svoja piva vari po pogodbi v drugih pivovarnah, kolikor vem pa večino v tejle hi-tech “i tata bi sine” mojstrovini od pivovarne De Proefbrouwerij (http://www.proefbrouwerij.com/).
Po zaključeni fazi o bodoči slavi in opevanosti smo se kar sami postavili na trdna tla. In pripravili na trdo delo. Iz nič ni nič, pravijo. Tudi obrtna revolucija v US of A se je začela z nami, domačimi pivovarji. Ampak ne tistimi, ki imajo gostilno, zraven pa varijo “svetlo” in “temno” (ter seveda tudi mešano). Tistim, ki cmarimo v garažah in na šporgetu. Doma. Podobno kot ameriške sanje, če je še lahko kaj od njih. No, da ne zaidem…
Pogumni kolega Jan, ki je sedaj tajnik v društvu (ubogi revež), je nekaj našim obrtnim pivovarnam poslal mejle s prošnjo, če bi lahko pri njih kaj zvarili. Nekaj časa smo čakali, nakar nas je Matthew iz pivovarne Human Fish ogovoril kar sam na homebrew srečanju in utjecanju v Zagrebu, kamor je prinesel tudi sodček njihovega Witty Fisha: “So you guys wanna brew some beer, eh?!” Trije smo se spogledali in istočasno skupaj prikimali (najbrž res ni bilo tako filmsko, ampak saj se razumemo…). Tako se je začelo zares in posledično je bilo potrebno končno ustanoviti tudi društvo. Ko vidiš, kakšna fajn druščina, kašna super skupnost obstaja na Hrvaškem, si še na sončni strani Alp zaželiš kaj podobnega. Predvsem pa vedno več dobrega piva in veselih obrazov!
Proces nastajanja recepta je potekal nekako takole: najprej smo morali izbrati stil piva, kar pa ni trajalo predolgo. Dokaj hitro smo se zedinili za black IPA. Stil nam je všeč, je hmeljast, aromatičen in tudi Human Fish ga še ni zvaril. Ok, gremo dalje. Sestavine, recept. 5 pivovarjev, 5 glav in v vsaki glavi se plete nekaj drugega, tako da je vsak spisal svoj recept, zvaril pa ga je na žalost samo Miha. Potlej smo si vzeli en večer in skupaj z Jašo in Mattom napisali končni recept. Pol dela je že mimo. Sam še pucat bo treba. Ja, res je. Če kdo misli, da je pivovarstvo to, da pritisneš na par gumbov in čakaš, zraven pa uživaš ob svoji tekoči stvaritvi, se moti. Največ časa v pivovarni vzameta čiščenje in birokracija.
Dan varjenja Dvopivke smo nastavili na 1. in 2. marec. Dva dneva, 2-krat po 600 litrov črne pivine, da napolnimo cel fermentor. Štart približno ob desetih. Obrazne mimike prisotnih domačih pivovarjev, vključno z mano seveda, bi lahko primerjal z otrokom, ko zagleda kup igrač, s to razliko da so bile to velike igrače. In da lahko na njih zvariš pivo. Veliko piva.
Jaša je že dan prej naštimal vodo v drozgalnik, da nas bo pričakala segreta, in nato noter samo še vržemo slad. Dan smo torej začeli z mletjem približno 125 kg ječmenovega sladu. Sledi drozganje in s tem pretvorba kompleksnih ogljikovih hidratov oz. škroba v enostavnejše ogljikove hidrate, v večini maltoze, maltotrioze ter nekaj dekstrinov. Produkt tega procesa je t.i. sladica, “wort” v angleškem jeziku. Sledi izpiranje, s katerim vse sladkorje, skrite med zrni sladu, izperemo, da dobimo večji izkoristek. Vso tekočino, ki zaradi sita v drozgalniku ne vsebuje več luščin in drugih delov zrn, se nato pretoči v “boil kettle” (vrelni kotel).
Počakamo, da zavre in dodamo prvo saržo hmelja: Extra Styrian Dana za grenkobo. Počakamo 60 minut, vmes pa smo vse prej kot prostih rok; dela v pivovarni je veliko in tla se ne bodo očistila sama. Prav tako ne stene in strop…
Po 60 minutah ugasnemo plin in v kotel pade še zvrhana posoda Aurore za aromo in okus. Poženemo whirlpool in pripravimo vse za hlajenje pivine ter razkužimo karkoli pride v stik s pivino. Ko je določen del pivine v fermentorju, me kot predsednika doleti čast dodajanja kvasovk, brez katerih ni piva; tako da vsem domačim pivovarjem polagam na srce: “Lepo negujte svoje kvasovke in one vam bodo vračale!” Z dobrim pivom, kakopak.
S tem je bil prvi dan varjenja Dvopivke zaključen. Vmes bi lahko še nekaj strani namenil čiščenju in drgnenju, a se mi zdi, da bi bil s tem prispevek preveč kompleksen. Vsekakor ne pozabite, da gre za sestavni del pivovarstva. Naslednji dan se je odvil po istem kopitu, čiščenje vključeno. RINSE AND REPEAT! 🙂
Več fotk pa v galeriji.
Jure Vešligaj
Društvo ljubiteljev domačega pivovarstva 