Pivovarna Antica Contea – Stara Gorica, novo pivovarstvo

Pivovarna Antica Contea (Google translate prevede to kot Starodavno okrožje) je bila prva mikropivovarna v Gorici, ki je eden izmed redkih krajev v Italiji, ki je zajahal val kraft pivovarstva razmeroma pozno. Ustanovila sta ga nekdanja sošolca s faksa, potem ko sta se po več desetletjih od njunega študija ponovno odločila obiskati London, kjer je tudi padla odločitev, da ustanovita pivovarno. Del njihovega nabora piv tako predstavljajo klasični angleški stili, del pa različna eksperimentalna piva, ki odražajo karakter njihovega lokalnega okolja. Da bi izvedeli, kašno pivo teče le lučaj od naše meje, smo v okviru Izletnih trkov naredili postanek v Gorici. Intervju je potekal v angleščini in italijanščini.

DSC_1130-19.jpg

Prvo vprašanje – kako sta se odločila za ime pivovarne?

Antika Contea je bilo nekdanje ime te regije, ko je spadala še pod Avstro-Ogrsko monarhijo. Pravzaprav je bilo celotno ime regije Antica Contea di Gorizia e Gradisca (v slovenskem prevodu Starodavno okrožje Gorice in Gradiške). Po naključju prvi začetni črki imena pivovarne sovpadata z začetnicama imen ustanoviteljev pivovarne: Andrea in Constatina. In še dodaten plus – večina imen italijanskih pivovarn se začne s črko B (“Brewery/Birrificio”), tako da se ime Antica Contea na seznamu pivovarn pogosto znajde čisto na vrhu 🙂

Sta se s pivom takoj začela ukvarjati profesionalno?

S pivom sva se začela ukvarjati povsem ljubiteljsko; najprej približno štiri leta kot “garažna” pivovarja; ko se je ponudila priložnost, da za razmeroma ugodno ceno kupiva profesionalno opremo, pa sva se odločila, da odpreva manjšo pivovarno. Na samem začetku sva varila predvsem klone znanih angleških piv.

Zakaj ravno angleške stile in ne recimo ameriških?

Pot naju je pogosto zanesla v Londom, kjer sva tudi prvič imela priložnost pokusiti t. i. “real ale” in ostale angleške stile piva. Eden prvih je bil Fuller’s-ov London Pride, ki nama je bil, in nama je še vedno, zelo všeč. Poleg tega je bilo takrat v naši regiji zelo težko dobiti piva ameriških kraft pivovarn (in pravzaprav tudi angleških). Potovala sva sicer skozi različne Evropske države, kot je npr. Nemčija, vendar so naju angleški stivi piva najbolj zasvojili.

Se morda še spomnita, kako je zgledalo vajino čisto prvo varjenje piva?

Vsekakor – varila sva klon piva London Pride.

dsc_1121-13

Sta bila uspešna?

Ko sva ga zvarila, sva mislila, da sva zvarila najboljše pivo vseh časov. Tudi sicer so bile prve serije piv precej spodobne in najini prijatelji so jih hvalili. Prva piva so bila zvarjena iz suhega sladnega ekstrakta z delnim drozganejm (ang. “partial mash”). No, če bi še vedno varila takšna piva, kot sva jih takrat, verjetno ne bi bili posebej zadovoljni.

Se med recepturami, ki jih uporabljata za varjenje piva še vedno znajde kakšna iz “garažnih” dni?

Seveda se, sva jih pa vseeno nekoliko prilagodila. Po najinih prvih receptih so zvarjena tri piva – Contesina, Zengraf in Superbia.

Kje sta pridobila znanje, potrebno za varjenje piva?

Večino teorije sva pridobila iz različnih knjig, na internetu in kasneje z nasveti različnih pivovarjev. Obiskala sva precej različnih mikropivovarn in s seboj nesla svoja piva, da so jih pivovarji lahko pokusili in komentirali kaj in kako bi se dalo popraviti. Zanimivo je, da je sedaj situacija ravno obratna – zdaj nama pivovarji nosijo piva in naju sprašujejo, kaj bi se dalo popraviti. Niti jih ne zanima, kaj je s pivom v redu, ampak kakšne so napake. In posledično imava hladilnike polne domačega piva 🙂

Vsak, ki je kdaj koli varil pivo, lahko deli kakšno zabavno anekdoto – zagotovo jo lahko tudi vidva.

Med varjenjem piva se je zgodilo že marsikaj, ampak morda bi raje izpostavila nekaj zanimivosti, povezanih s poimenovanjem najinih piv. Primer takega piva je “Pat at a tap”, ki se prebere enako iz leve proti desni in obratno. Če združiš prve tri besede dobiš besedo “patata”, ki je v italijanščini pogovorni izraz za žensko spolovilo. Naslednji primer je “Pseudo snowy”, ki je anagram za besedo, ki v italijanščini opisuje lepo žensko, ki se brani moških. Potem je tu “Bread Peat”, kar je ime našega piva, ki sva ga naredila s sladom, ki je bil predhodno dimljen s šoto in se izgovori enako kot ime znanega ameriškega filmskega igralca. In na koncu bi morda izpostavila še ime piva “What stay in the soup?”, ki je nekakšna interna šala, ki je nastala, ko sva potovala po Škotski. Na Škotskem imajo v pubih “soup of the day”, ki je vsak dan drugačna. Zgodilo se je, da se je v enem izmed škotskih pubov nahajala skupina moških iz Rima. Ko je natakar prišel po naročilo, je eden izmed teh moških vprašal “What stay in the soup?”, kar je dobesedni prevod italijanskega stavka v angleščino 🙂

dsc_1112-6

Če pogledamo izbor piv, ki jih ponujate, lahko vidimo, da ponujate piva klasičnih angleških stilov, po drugi strani pa imate v ponudbi različna eksperimentalna piva, v katerih se znajdejo različne lokalne sestavine. Kakšna je vajina filozofija, ko pripravljata nove recepte?

Pri odločanju, kaj bo naše naslednje pivo, sta najini glavni vodili, kakšna piva so trenutno popularna in najin lasten občutek. S klasičnimi angleškimi stili sva začela, ko so bila na vrhuncu popularnosti piva stila IPA. Seveda se je to sčasoma spremenilo in popularna so postala piva, ki niso bila tako agresivna in grenka. Primer takšnega piva je naša Dama Bianca, ki je sicer precej grenka, ni pa agresivna. V zadnjem letu so postala zelo popularna različna kisla piva in tudi mi imamo precej spodobno ponudbo kislih piv. Pred nekaj leti smo začeli variti tudi piva, ki se starajo v lesenih sodih. Ko sva se odločila, da bova varila kisla piva, naju je zanimalo, kakšno pivo bi se dalo narediti z uporabo lokalnega sadja, češenj in drugih rastlin. Nenazadnje je tudi ime pivovarne tesno povezano z okoljem, katerem živiva in delava, kar je bila še dodatna motivacija in spodbuda, da sva se lotila takšnih projektov. Seveda pa poslušava tudi naše stranke, kaj bi si oni želeli piti – če je le možno, takšne nasvete z veseljem upoštevava.

Kakšna piva pa Italijani najraje pijejo?

Še vedno so zelo popularna piva stila IPA in različna kisla piva.

Slišal sem, da je nekaj strokovnjakov za kisla piva v bližnjem Trstu…

Seveda, tu morava izpostaviti gospoda Paola Arneja, ki je na srečo tudi dober prijatelj. Pogosto sodelujeva z njim in njegovi nasveti glede kislih piv so neprecenljivi. Kisla piva so nekakšen “stari novi stil” in so za nevajenega pivca ob prvem stiku precej zahtevni – na srečo se jih večina po prvem stiku hitro nauči ceniti. Število pivovarn, ki se ukvarjajo z varjenjem kislih piv, je precej majhno, verjetno zato, ker morajo miniti leta, da prideš do spodobnega produkta. Ampak če si potrpežljiv, je rezultat vreden čakanja. Si morda že pil kakšno kislo pivo?

Sem, ampak vašega še nisem imel prilike.

Bi poskusil kakšnega?

 Z veseljem 🙂

Ok, potem pa probaj tega – gre za v lesenih sodih starano kislo pivo stila Bitter. Osnova za to pivo je naša Superbia, ki smo ga starali v lesenih sodih z lokalnimi slivami. Strankam je všeč, ker ni preveč kisel, ima blag grenek pookus in lepo aromo sliv.

Slive se res lepo zaznajo – nazaj k vprašanjem. Če se ne motim ste bili prva mikropivovarna v regiji?

No, bili smo prva pivovarna v Gorici.

dsc_1116-9

Hm, kraft revolucija se je v Italiji začela že pred leti…

V regiji Furlanija – Julijska krajina je približno 30 mikropivovarn. Ampak ja, v Gorici smo še vedno edina pivovarna. Najbližja pivovarna je oddaljena cca 15 kilometrov, potem so v Trstu še štiri ali pet pivovarn, pa še ena pivovarna v bližnjem mestu… Pravzaprav je v tej regiji kar precej pivovarn, čeprav spada med manjše regije v Italiji. No, v primerjavi z vinskimi kletmi nas je še vedno malo. Zanimivo je, da imajo vinarji zelo radi naše pivo. Pogosto pridejo sem in še s sabo jih vzamejo. Z enim smo celo sodelovali pri pripravi enega izmed naših piv – ime piva je Vingraf. Gre za pivo, ki je mešanica našega piva Zengraf, ki ima visoko alkoholno stopnjo in 15 % mošta sorte Sauvignon. Bi poskusil?

Seveda 🙂

Moram opozoriti, da je za najin okus pivo še precej mlado in potrebuje še nekaj mesecev da dozori.

Kako pa so kisla piva všeč ljubiteljem vin?

Nekaterim so, vendar ne vsem. Gre za precej drugačen profil kisline, kot so ga vajeni v vinu. Dobila sva občutek, da se ženske prej navadijo ceniti kislo pivo kot moški – in po najinem občutku tudi zaznajo in prepoznajo večji spekter arom in okusov. Ampak to je povsem najino mnenje.

Torej, zdaj pijemo mešanico Zengrafa in Sauvignona?

Da, to je Vingraf. Zengraf se je imenovalo nekdanje okrožje Gorice, kjer se je pivovarna sprva nahajala. Stil tega piva pa je pravzaprav edinstven za Italijo – gre za “Italian grape ale”. Posebnost tega piva je, da mora biti grozdni mošt dodan pivini, ker je mešanje vina in piva v Italiji z zakonom prepovedano. Pivo je 10 mesecev zorelo v rabljenih vinskih sodih in profil kisline je tu precej drugačen, ima pa okrog 10 % alkohola.

V Sloveniji je sodelovanje med mikropivovarji odlično – pomagajo z nasveti, skupaj nastopajo na festivalih… Kakšno je stanje v Italiji?

Rekel bi, da popolnoma enako. Med seboj si veliko pomagamo, pa naj bo to pri sestavi receptov, različnih nasvetih, preizkušanje opreme … Kadarkoli se pojavi kakšna težava, jo hitro rešimo, ker se lahko obrnemo na nekoga, ki jo zna odpraviti. In različne prireditve so super priložnost, da srečamo stare in spoznamo nove prijatelje. Imamo tudi prijatelje v Sloveniji – poznamo Uroša iz pivovarne Reservoir Dogs, ki nas pogosto obišče. Dobro se razumemo in sodelujemo tudi s trgovino Beerightback iz Nove Gorice. Seveda prijateljski duh ni omejen samo na našo okolico – tudi kadar gremo v tujino, na primer na Irsko ali Škotsko, nas lokalni pivovarji vedno lepo sprejmejo. Upamo, da bomo letos lahko z Urošem in Reservoir Dogs zvarili kakšno kolaboracijsko pivo; in tudi sodelovanja s Kaki Kraftom bi bili veseli.

DSC_1117-10.jpg

Kakšno vlogo imajo po vajinem mnenju domači pivovarji na razvoj pivovarske scene?

Izjemno pomembno. Domači pivovar lahko zvari karkoli hoče. Mi trenutno varimo 13 ali 14 piv, bi jih pa z veseljem še več, vendar na žalost to trenutno ni možno. Pravzaprav zelo dobro sodelujemo z enim domačim pivovarjem, ki testira naše nove recepte. Če je pivo dobro, potem recept ponovimo na velikem sistemu. Tudi naše prvo pivo – Dama Bianca – sva najprej zvarila na domači opremi in šele po posvetu s pivovarji in po prilagoditvi recepta, sva pivo zvarila na profesionalni opremi.

Ali je v Italiji varjenje piva za lastne potrebe kako zakonsko regulirano?

Edina omejitev, ki obstaja je, da piva, ki si ga zvaril doma, ne smeš prodajati. Ni pa nobenih davkov ali količinskih omejitev.

Sta tekom odpiranja pivovarne naletela na kakšne težave?

Glavni problem v Italiji je, da so zakoni, ki so povezani s pivovarstvom, napisani za velike pivovarne. Ko najdeš primeren prostor in namestiš opremo, moraš poklicati inšpekcijsko službo, ki bo preverila ali je vse urejeno tako kot mora biti. To lahko vzame kar precej časa in v najboljšem primeru bodo minili štirje meseci, preden boš lahko zvaril prvo pivo. V Gorici te stvari potekajo razmeroma hitro, vendar poznam primere iz ostalih delov Italije, ko je postopek trajal sedem ali osem mesecev! Oprema se medtem praši, ker ne dobiš podpisa, ker ti manjka nek papir, za katerega sploh nisi vedel, da ga moraš imeti. No, ko imaš končno zbrane vse potrebne papirje, jih moraš predati ustrezni agenciji, da jih preveri in to lahko ponovno traja nekaj mesecev. Slišal sem, da imate v Sloveniji precej podobno situacijo. Če se ne motim je Bevog odprl pivovarno v Avstriji le kakšnih 100 m od meje, ker v Sloveniji ni mogel pridobiti ustreznih dovoljenj.

In še klasičen zaključek – kakšno pivo bi zvarila, če nebi imela prostorskih, časovnih ali finančnih omejitev?

Pivo stila Imperial Stout z vaniljo, staran v hrastovih sodih, v katerih je bil prej Bourbon whisky.

Imata kakšne domače ali tuje vzornike?

Vsekakor – lastnik pivovarne Foglie d’Erba, ki nama je prodal svojo staro opremo. Njegovo ime je Gino Perissutti – med drugim je bil razglašen za pivovarja leta, hkrati pa je najin dober prijatelj in njegova piva so res izjemna. Če gledamo globalno pa vsi ameriški domači pivovarji – oni so bili prvi, ki so začeli v kotel metati vse možno in naredili piva, ki jih lahko danes pijemo.

DSC_1135-24.jpg

Pet najljubših komercialnih piv?

To je nemogoče. Kar se tiče mikropivovarn … Zame še vedno Brewdog. Verjetno so prva mikropivovarna, ki je postala globalno uspešna in ji je uspelo obdržati visoko kvaliteto piva.

Potem bi omenila še Human Cannon Ball pivovarne Magic Rock – sicer zelo grenko in zelo alkoholno pivo; Liquid Mistress pivovarne Siren… Težko se je odločiti le za par piv; vsakič ko greva v pub najdeva na stotine piv, ki so nama všeč. Ko sva bila nazadnje na festival v Angliji, so imeli 550 različnih piv, od katerih sva jih probala vsaj 80 različnih … In vsaj polovica je bila odličnih. Najraje imava preprosta piva v udobnem okolju z ne preveč glasno glasbo v ozadju ob katerih se lahko sprostiš in preprosto uživaš.


Luka Kranjc in Jernej Vrečar

Advertisements

One thought on “Pivovarna Antica Contea – Stara Gorica, novo pivovarstvo

  1. Pingback: Pivovarna Kaki Kraft: novo pivo iz Nove Gorice | Društvo ljubiteljev domačega pivovarstva

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s