Naredi svoj kegerator

Rad imam pivo. Rad spijem stout, angleško ipo, ameriško ipo, apa, belgijski tripel, saison,seveda tudi marsikateri lager, porter, brown ale, itd. Skratka, rad imam piva. Seveda je poseben užitek držati steklenico piva v rokah, jo obračati, pregledati etiketo, sanjati o aromah in okusu piva in jo nato končno odpreti ter jo počasi natočiti v kozarec. Obenem sem pa tudi precej let sanjal o tem, da bi si lahko doma točil pivo. Ko sem pred cca. 5 leti začel kuhati svoje pivo, so tudi sanje o domači točilni napravi postajale vedno bolj pogoste. In tako sem si nazadnje naredil svoj kegerator.

aid218385-728px-Build-a-Kegerator-Step-2

Vir slike: http://www.wikihow.com/Build-a-Kegerator

Kegerator je, poenostavljeno povedano, predelan hladilnik v napravo za točenje piva. Kar pomeni, da imamo sod (keg) v hladilniku, nanj priključen CO2 in pipico preko katere si točimo pivo. Seveda si lahko kegerator kupimo, lahko si kupimo tudi pravi točilni sistem, a so načeloma precej dražji od kegeratorjev, obenem pa verjamem, da je marsikomu v veselje, če si ga naredi sam. Tako lahko piješ svoje točeno pivo, iz kegeratorja, katerega si sam naredil.

Kolikšen je strošek in kaj sploh potrebujemo?

Seveda je strošek odvisen od uporabljenih stvari in tudi iznajdljivosti. Potrebujemo sod, hladilnik (ali karkoli, kar hladi in je dovolj veliko za spravit sod notri), pipo, CO2, regulator za CO2, cevi  in razne nastavke in nenazadnje tudi nekaj kar nam bo služilo kot odcejevalnik.

Star še delujoč hladilnik (seveda primerne velikosti za naš namen – lahko imamo namreč več kot le 1 pipo in posledično več sodov) se z malo sreče najde na bolhi precej poceni. Lahko si pa kdo omisli kakšno velikansko novo zverino, kar za seboj povleče večje stroške.

Načeloma najbolj pogosto uporabljeni sodi so corny kegi (pri nas poznani kot kegi, katere je uporabljal Nectar, in seveda Coca Cola), dobi se jih na Ebayu, Bolhi, Mojepivo.si, Mr.Malt in verjetno še vedno pri Nectarju (prodajajo stare, a po mojih izkušnjah dobro ohranjene). Večinoma se dobi dva različna tipa – eni imajo ball lock priključke, drugi pa pin lock. Cena novih je od 100 EUR dalje, rabljene se  z malo sreče, dobi od cca. 30 EUR dalje.

Cena CO2 jeklenke je spet odvisna od velikosti, najceneje je kje dobiti kakšen gasilni aparat. Sam imam 2 kg jeklenko, katero polnim na cca 4 porabljene sode. Jeklenke so na voljo pri že prej omenjenih trgovinah kot sta Mr. Malt, Mojepivo.si, Ebay in tako dalje. Svojo sem kupil v Nemčiji, na candirekt.de takrat za cca. 50 EUR. Potreben je tudi še nakup regulatorja in cevi s priključki (moramo biti pazljivi, da imamo sodu primerne – pin ali ball lock). Oboje se dobi v zgoraj omenjenih trgovinah, spet je verjetno ceneje v tujini, a je obenem potrebno upoštevati še dodaten strošek poštnine.

Pipe niso ravno poceni, lahko pa seveda, uporabimo tako imenovano party pipico, katerih cene se gibljejo okoli 15 EUR. Klasične pipe so od cca. 50 EUR dalje (brez kompenzatorja verjetno še kakšen EUR manj). Sam sem tudi pipe kupil v Nemčije, za cca 45 EUR.

IMAG0463

Ko vse nabavimo, nam ne preostane drugega, kot vse skupaj povezati. Odločiti se še moramo ali želimo imeti plinsko jeklenko v hladilniku ali izven njega  in posledično vrtati dodatno luknjo v hladilnik. Sam jo imam kar v hladilniku, čeprav je ob treh sodih in vseh ceveh, precej natlačeno.

Kako se lotimo zadeve?

Na steno ali vrata hladilnika si označimo, kje bomo imeli pipo, še enkrat premislimo ali jo res želimo imeti na tem mestu ter nato pazljivo zvrtamo luknjo. Seveda pri tem pazimo, da ni prevelika, da nam pipa ne pleše. Se pravi, zmerimo premer cevi od pipe, poiščemo ustrezen sveder (enake velikosti kot je cev od pipe, katera bo šel skozi hladilnik).  V kolikor bo pipa v steni in ne vratih, moramo biti previdni, da ne prevrtamo kakšnih kablov, ker bi s tem lahko uničili hladilnik. Na označenem mestu pazljivo zvrtamo luknjo skozi steno in s pipo preverimo ali je luknja dovolj velika, da gre skozi.

Ko je pipa namontirana, pod njo namontiramo še odcejevalnik, da nam ne bo kapljalo po tleh. Preden damo sode in cevi v hladilnik, le tega temeljito očistimo, prav tako vse kar bomo dali notri. Ko je enkrat  vse čisto, damo pipo na hladilnik, jo ustrezno pritrdimo, da ne pleše, povežemo jeklenko z regulatorjem in s sodom. Sod na drugi strani povežemo še s pipo. In voila, imamo svoj kegerator.

Pred uporabo v čistilnem sredstvu vse namočimo (pipe, cevi, nastavke). Poleg tega sam ob čiščenju sodov pustim v njih čistilno sredstvo, sod priključim na plin in pipo, ter nato skozi pipo stočim nekaj čistilnega sredstva in  tako še enkrat sčistim linije in pipe.

Seveda piva takoj po priključitvi soda na plin še ne moremo točiti. Plin naravnamo na ustrezen pritisk in pustimo nekaj dni (vsaj 7, raje več), da se primerno karbonira. Sicer je tukaj več metod, od tega, da se prvih 36–48 ur dodaja večji pritisk in nato ustrezno zmanjša, do tega, da se iz prve nastavi pravilen pritisk in nato pozabi … A o tem kdaj drugič, v drugem članku.

Ob tem je potrebno imet razumevajoče bližnje, oziroma ustrezen prostor, kjer bo priročno postavljen, a ob tem ne bo motil ostalih manj razumevajočih družinskih članov. Sam imam precej razumevajočo ženo, a jih vseeno občasno poslušam, kaj to dela v naši dnevni sobi 🙂


 Črt Bevc

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s