Pivovarna Hopsbrew – slovenski craft po rusko

Maxim in Ekaterina ustvarjata svoje zvarke v Selu pri Ihanu, pred tem sta izkušnje nabirala že v domači Rusiji, začela pa sta seveda kot domača pivovarja. Da bi izvedela, kako ju je pot pripeljala k nam, sva ju z Jernejem obiskala v njuni, trenutno najmlajši, slovenski pivovarni Hopsbrew.

DSCN0129

Pozdravljena! Oprostita najini radovednosti, ampak čisto na začetku bi vaju vprašala, kako vaju je pot zanesla v naše kraje?

To vprašanje vedno najprej dobiva. Po pravici povedano, ne veva. Oziroma je stvar naključja; pravzaprav da bi varila pivo. Preden sva prišla v Slovenijo, sva veliko potovala – po Evropi, Ameriki, ipd. Nato sva začela razmišljati, da bi se preselila. Ampak ne zato, ker bi bilo v Rusiji tako slabo – težava postane, ko želiš iti na počitnice in potovati, saj so povezave zelo slabe. Potem je tu še problem podnebja – zimske temperature se gibljejo okrog -30°C, poletne pa okrog 30°C Potem sva prišla v Slovenijo in nama je bila zelo všeč, jezik je bil soroden… Nemčija ima pa že tako ali tako dovolj pivovarn.

Kdaj sta se odločila za varjenje piva in kakšen je bil videti vajin prvi domači sistem?

Prvo domače pivo je bilo zvarjeno leta 2008. In tisto pivo je bilo slabo. Zelo slabo. Drugi zvarek je bil že boljši. Še vedno bi težko rekli, da je bil piten – bil je pregrenek in neuravnotežen, vendar občutno boljši od prvega. To pivo sva potem spravila v sodček in ga spravila v klet. Nanj sva se ponovno spomnila čez dobro leto, ko so bili pri nama obiski in nam je zmanjkalo piva. Takrat sva se spomnila, da je v kleti še en sodček in odločili smo se preizkusiti srečo. Tveganje se je izplačalo, saj se je pivo v roku enega leta močno popravilo. Prvi sistem za kuho piva pa je bil narejen po naročilu.

Kako sta na začetku prišla do osnov pivovarstva? Sta ga kasneje nadgradila s kakšnim formalnim izobraževanjem?

Na začetku je bilo veliko prebiranja različnih knjig in spletnih strani in veliko je bilo učenja iz prakse – ko sva že imela pivovarno, se je šel Maksim izobraževati tudi v Nemčijo. Veliko pomenijo tudi izkušnje – zdaj se z varjenjem piva ukvarjava že kar nekaj let in v tem času počasi postaneš strokovnjak za varjenje piva.

DSCN00933333.jpg

S čim sta se ukvarjala preden sta se odločila, da se bosta profesionalno ukvarjala s pivovarstvom in zakaj ter kdaj je padla ta odločitev?

Uh, z različnimi stvarmi. Maxim se je na primer nekaj časa ukvarjal s prodajo gradbenih strojev in gradbeništvom. Nekaj časa sva imela tudi trgovino s pivom – v Rusiji so bile med leti 2005 in 2007 zelo popularne trgovine, kjer si lahko v plastenki kupil točeno pivo in tudi midva sva se odločila, da odpreva tako trgovino. Pravzaprav je bila ta trgovina eden izmed razlogov, da sva začela razmišljati o kuhanju piva. V trgovini sva imela 36 vrst piva, predvsem lokalnih. Naročala sva tudi pivo iz tujine – iz Nemčije, Belgije, Češke in ko sva ga pokusila, sva takoj videla, kolikšna je razlika med tujim in lokalnim pivom. Takrat sva se počasi začela malo bolj zanimati, kako se pivo naredi. Na žalost sva trgovino kmalu zaprla, ker je lastnik prodal prostore, in tudi posel ni ravno dobro tekel. Ljudje so raje kupovali cenejše lokalno pivo, uvoženo pa je praviloma ostalo nedotaknjeno.

Praktično vsak, ki se je kdaj ukvarjal z varjenjem piva, ima kakšno zabavno anekdoto – zagotovo lahko tudi vidva delita kakšno.

Čisto prvo pivo. Ne veva kaj se je zgodilo z njim, ampak tisto ni bilo pivo – bilo je kislo in je še najbolj spominjalo na kvas z vodo.

Čeprav je Hopsbrew odprt komaj tri mesece, imata v ponudbi že precej različnih piv. Katere stile piva varita in zakaj sta se odločila ravno za te?

Klasiko (pale ale in porter) seveda moraš imeti, vendar če bi cele dni kuhala samo dve različni pivi, bi pivovarstvo kaj hitro postalo zelo monoton posel. Rada preizkušava nove recepte, predvsem pa imava rada močneje hmeljana piva. Poleg klasičnega piva IPA, sva zvarila tudi Kri pomaranče, ki je ravno tako IPA, Rye IPA, Session IPA, Hoppy brown ale… V kratkem se obetajo tudi nova piva, ki zaenkrat ostajajo skrivnost. Lahko jih boste poizkusili na katerem izmed prihajajočih festivalov.

DSCN0103

Gre tu za recepte, ki sta jih postavila še kot domača pivovarja, ali so bile potrebne naknadne spremembe pri sami recepturi?

Praktično vsi recepti za piva, ki jih trenutno kuhava, so se ščasoma spreminjali; še najmanj so se spreminjale recepture za pale ale, IPA in porter, ki sva jih kuhala še v Rusiji.

Še preden sta uradno odprla pivovarno Hopsbrew, sta že zvarila pivo »108 minut gravitacije« v sodelovanju s pivovarno Mali grad. Kakšen je za vaju pomen sodelovanja med mikropivovarji?

Preden sva prišla v Slovenijo, je bilo za naju zelo pomembno, da spoznava tudi slovenske pivovarje. Tako sva prišla v stik z Urbanom in Anjo iz pivovarne Mali grad. Anja zna odlično govoriti rusko – če ne bi prej vedela, da je slovenka, bi bila prepričana, da je iz Rusije. Že od samega začetka, ko še nisva najbolje razumela slovenskega jezika, sta nama bila v veliko pomoč, hkrati pa smo postali dobri prijatelji tudi izven pivovarskih voda in hvaležna sva jima za vso njuno pomoč.

Če pogledava nekoliko širše, bi rekla, da je okolje zelo primerno za različna sodelovanja, saj ima vsaka mikropivovarna svoj stil varjenja piva, kar pomeni, da si slovenske mikropivovarne med seboj niti ne predstavljaljajo konkurence.

Se morda v prihodnosti obetajo še kakšna sodelovanja?

Želja vsekakor je. Trenutno sva sicer zelo zaposlena, da dokončno postaviva Hopsbrew na noge, potem pa bi z veseljem ponovila vsaj »108 minut gravitacije«, pa tudi kakšno drugo pivo, če se bo seveda pojavila prilika. Ker že govorimo o sodelovanju med pivovarnami – v Rusiji se je pred kratkim zgodilo zelo odmevno sodelovanje med 4 najstarejšimi mikropivovarnami v Rusiji, o katerem je bil celo posnet krajši dokumentarec. Sodelovanje je potekalo tako, da je prva pivovarna izbrala slad, druga pivovarna hmelj, tretja pivovarna kvasovke, v četrti pa je bilo pivo zvarjeno – nobena izmed sodelujočih pivovarn pa ni vedela, kaj so izbrale druge pivovarne. No, končno pivo je bilo vseeno odlično.

DSCN0090

Ena izmed razveseljujočih stvari, ki jih lahko opazimo pri vajini pivovarni je, da sta se odločila za točenje piva s klasičnim angleškim načinom (cask ale) – kako sta prišla do tega?

Malo zato, ker v Sloveniji še nihče ni imel takšnega sistema točenja, malo pa srečno naključje. Seveda takšno točenje predstavlja tudi svojevrsten izziv, ker je v Sloveniji veliko težje dobiti primerne točilne pipe in cevi, ki so žal tudi dražje, tako da tak način točenja za lokale predstavlja dodaten strošek. Sir William’s Pub toči naša piva na klasičen način in tudi mi jih bomo točili tako na prihajajočih festivalih.

V zadnjih par letih se je zgodil pravi razcvet domačega pivovarstva in mikropivovarn. Kakšen je vajin pogled na vlogo domačih pivovarjev na razvoj scene in v katero smer se bodo po vajinem mnenju razvijale obstoječe in bodoče mikropivovarne?

Domači pivovarji imajo zelo veliko vlogo tako pri razvijanju pivovarske scene na splošno, kot tudi pri nastajanju mikropivovarn – praktično vsi mikropivovarji so bili prej domači pivovarji. Pravzaprav se brez domačih pivovarjev craft revolucija sploh nebi zgodila.

Če sva prav razumela, sta se profesionalno začela ukvarjati s pivovarstvom že v Rusiji – kašna je ruska mikropivovarska scena in kakšen je odnos ruskih potrošnikov do takšnega piva v primerjavi z npr. slovenskimi?

Rusija je ogromna in odnos potrošnikov do craft piva je močno odvisen od posamezne regije. V Moskvi in St. Peterburgu se je craft revolucija že zgodila in posledično so potrošniki na tistem delu že dobro sprejeli craft pivo. Na žalost sva se midva lotila kuhanja piva veliko bolj vzhodno, blizu meje s Kitajsko. Ko sva hotela ljudem ponuditi najino pivo, se je njihov odziv glasil nekako tako: »Kaj je pale ale?«, »Zakaj bi kuhala pivo, če pa imamo Guinness in Heineken?« in tudi »Imate samo majhne steklenice?«; na srečo so se stvari počasi začele obračati na bolje tudi v bolj oddaljenih delih Rusije.

DSCN0124

Slišala sva govorice, da v Rusiji do pred par leti pivo uradno sploh ni bilo obravnavano kot alkoholna pijača. Je to res?

Res je; to se je spremenilo v zadnjih dveh, treh letih. Včasih se je pivo dalo kupiti tudi po deseti uri zvečer, medtem ko se na primer žganih pijač in vina ni dalo. Skupaj s spremembo zakona se je uvedlo tudi plačilo trošarine, ki se je do nedavnega obračunavala samo pri proizvodnji žganih pijač.

Najino povsem laično mnenje je, da ima Rusija, zaradi tradicije priprave »kvasa« (nizko alkoholna fermentirana pijača iz rženega kruha), eno izmed najdaljših pivovarskih tradicij na svetu. Se to pozna tudi na ruski hombrew sceni?

Ne, tu bi rekla, da gre za popolnoma drugo zgodbo. Ko so se začele odpirati prve manjše pivovarne, so ustanovitelji skupaj z opremo, ki so jo ponavadi naročili iz Češke ali Nemčije, dobili še recept, po katerem so potem kuhali pivo. Se je pa ruska hombrew scena v zadnjih nekaj letih začela zelo hitro razvijati – podobno kot tu v Sloveniji.

Ena izmed bolj vročih tem trenutno je sprememba trošarinskega zakona. Verjetno ste tudi mikropivovarji vložili predlog dopolnitve zakona. Za kaj se boste zavzemali?

Glede na to, da ima večina evropskih držav nižje trošarinske stopnje za majhne pivovarje, bi bila zelo vesela, če bi se trošarina znižala tudi v Sloveniji. Če sva prav razumela, se počasi obetajo spremembe na tem področju. Znižanje trošarin bi bilo zelo dobrodošlo, saj bi nam, majhnim pivovarjem, zelo koristile – trenutno nam ni lahko, saj v naš posel vlagamo ogromno dela, ki pa se žal ne odraža na končnem rezultatu.

In pa še par splošnih vprašanj – kaj bi zvarila, če nebi imela časovnih, prostorskih in finančnih omejitev?

Vse kar se zvariti da 🙂 V prvem planu bi zagotovo bil barley wine in kakšna sezonska piva.

Imata morda kakšne domače ali tuje pivovarske vzornike?

Zagotovo Founders in za njimi Stone brewing.

5 najljubših komercialnih piv?

Maxim: Uf, če se že moram odločiti, bi bila to večinoma Foundersova piva. Dark Penance, Curmudgeon … In seveda piva slovenskih mikropivovarjev.

Ekaterina: Težko vprašanje; najraje pokusim vsakič drugo pivo.

DSCN0091

Vsekakor morava omeniti, da sta nama Maxim in Ekaterina, kljub pripravam na naporen delovni dan, namenila precej njunega dragocenega časa, hkrati pa je naše društvo pridobilo dva nova člana! Želimo jima veliko uspehov in seveda veliko dobrega piva! Par utrinkov z intervjuja si lahko ogledate v galeriji, osebno pa boste imeli priložnost pokramljati z njima na katerem izmed prihajajočih festivalov.


Luka Kranjc in Jernej Vrečar

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s