[Pivopis] Belgija skozi kozarec piva, 1. del

Belgija je Meka za vse pivoljubce. Pika. Seveda je ameriška craft scena zelo zanimiva, seveda je zelo inovativna, seveda je tam vsaj 1000x več pivovarn, ki točijo vsaj 1000x več piv, kot Belgijci. Ampak kultura (pitja) piva je tu neposredno prepletena z njihovo zgodovino, umetnostjo in kulturnim izročilom. Seveda so Belgija tudi čokolade, Maneken Pis, Atomium, sedež Evropske unije in NATA, Tintin, Smrkci, Rubens, Jean-Claude Van Damme ipd. Ampak resnično jo spoznati in razumeti, mora človek pogledati v kozarec piva – tam na površje priplavajo prave skrivnosti, manj znane znamenitosti, lokalni način življenja, lokalna mentaliteta, lokalni humor. In najlepše je to, da pivo lahko pokusiš na vsakem koraku, saj je že v ceno obiska vsake pivovarne ali muzeja všteta tudi pokušina – in tu navadno ne škrtarijo. Torej, tudi če ti je pivo zadnja španska vas, se je preprosto nemogoče izogniti eliksirju, ki brbota na vsakem vogalu. Tudi že ob 10h zjutraj – a o tem več kasneje.

IMG_1802

Pivo z razgledom, Gent – cene so večinoma precej enake, ne glede na to, kje se nahajate, zato se splača poiskati lepo lokacijo.

 

NEKAJ UVODNIH POŽIRKOV

Belgija danes šteje preko 180 pivovarn, razporejenih po celi državi, ki proizvede preko 2500 različnih piv. So kot bencinske črpalke – skoraj na vsak kilometer lahko dotočiš in pičiš naprej. Kljub svetovni prepoznavnosti in uveljavljenosti belgijskih stilov pa ¾ trga še vedno zavzema stari znanec: komercialni pilsner. Kljub pestrosti lokalne ponudbe je vodilni oglaševalec in sponzor velikega števila dogodkov pivovarna Jupiler iz Liega. Zato pa lahko ostali ¼ štejemo v prid, da se je kljub manjšinskemu deležu v mislih povprečnega pivoljuba ustoličila kot prototip kakovostnega piva. In pri tako močni tradiciji in močnemu karakterju (ter večinoma visoki alkoholni stopnji, saj se povprečno belgijsko pivo namreč začne nad 6% – hej, za Angleže je to že Imperial) ni težko razumeti, da velike korporacije potrebujejo ogromen oglaševalski budget, da ostali četrtini konkurirajo.

DSC01870

Na vsakem koraku – in Belgium you don’t find beer, beer finds you.

 

IMG_2793

Pivo do koder seže oko – Carrefour, Cora in različna veleprodajna skladišča so odličen in poceni vir za izpolnjevanje želja.

 

BELLE CHIC – O BELGIJSKIH STILIH

Belgija se ponaša z verjetno največjim razponom stilov piv (če odštejemo države, kjer trenutno živahno brbota craft scena). Če velika večina držav pozna zgolj svetlo ali temno (ali mešano) pivo spodnje fermentacije (torej lager), Belgija pozna kar 9-10 glavnih kategorij (glej Vinken 2008 in Mosher 2009) in še kup podkategorij.

Abbey

IMG_0503

Samostanska piva, katerih definicija je precej ohlapna: ali se varijo v samostanih, pod licenco nekega samostana, ali pa zgolj pod imenom nekega svetnika ali meniha. Samostanska piva navadno v svoj repertoar vključujejo klasični trojček ponudbe: Blonde, Brune (oz. dubbel), Tripel.

Primeri:

  • Bernardus
  • Val-Dieu Blonde, Brune, Tripel
  • Feuillien Blonde, Brune, Tripel
  • Maredsous Blonde, Brune, Tripel
  • Leffe Blonde

Blonde

Svetla piva, sicer močnejša kot pale ale piva.

Primeri:

  • La Chouffe
  • Feuillien blonde
  • Leffe Blonde
  • Cuvée De Trolls
  • Brugse Zot

Brune

IMG_0496

Včasih znana tudi kot Dubbel piva. So temnejša (vendar ne črna) in višje alkoholne stopnje.

Primeri:

  • McChouffe
  • Feuillien Brune
  • Maredsous Brune
  • Westmalle Brune

Flanders Red

IMG_0494

Piva mešane fermentacije (kombinacija ale in divjih kvasovk), navadno dodatno zorena v hrastovih sodih in predvsem značilna za flamski del Belgije.

Primeri:

  • Rodenbach
  • Duchesse de Bourgogne

Lambic

IMG_0490

Piva, ki nastanejo s procesom divje fermentacije. To dejansko pomeni, da je pivina izpostavljena okoliškemu zraku, katerega razne bakterije, predvsem pa divje kvasovke (brettanomyces bruxellencis in lambicus) pivo okisajo in prevzamejo s sadnimi notami, podobnimi jabolčniku in moštu. Podstili so še Gueze (mešanica novega in starega lambica), Faro (šibkejši in dodatno sladkan lambic), Kriek (lambic, v katerem so še izdatno namakali češnje) in Framboise (lambic, v katerem so namakali maline).

Primeri:

  • Cantillon Gueze, Kriek
  • Lindemans Kriek, Framboise
  • Boon Oud Kriek

Saison

Močnejša sezonska piva, močnih sadnih not in pikantnega okusa. Tradicionalno naj bi ga varili na farmah v zimskem času, da bi bilo pivo pripravljeno kot poletna osvežitev kmetom. To pivo je bilo nižje stopnje alkohola (okoli 3%), izdatno hmeljano (zaradi obstojnosti) in pogosto zmešano s kislimi lambic pivi za dodatno »svežino«.

Primeri:

  • Saison Dupont
  • Feuillien Saison
  • Moinette Blonde

Strong Ale

IMG_0510

Močna (od 8% do 12%) svetla ali temna piva s hudičevimi imeni.

Primeri:

  • Duvel
  • Satan
  • Delirium Tremens, Nocturnum
  • Rochefort 10
  • Gulden Draak

Trappist

IMG_0499

Naziv »trapistovska piva« lahko pridobijo le piva, ki so bila zvarjena za zidovi samostana meniškega reda Cistercijani, z njihovimi rokami ter za potrebe vzdrževanja samostanov in okoliške družbe. Trenutno to licenco nosi 10 pivovarn, 6 od teh se jih nahaja v Belgiji.

Primeri:

  • Achel Brune
  • Chimay Bleue
  • Orval
  • Rochefort 10
  • Westmalle Dubbel
  • Westvleteren Yellow Cap

Tripel

Močnejša svetla piva. Stil se prekriva s stilom Strong Ale. Westmalle Tripel je splošno priznano kot prototipno pivo za ta stil.

Primeri:

  • Feuillien Tripel
  • Tripel Karmeliet
  • Val-Dieu Tripel
  • Chimay White Cap

Wit

IMG_0497

Pšenična piva, ki se jim po navadi obvezno dodajajo začimbe, kot sta koriander in pomarančna lupina.

Primeri:

  • Hoegaarden
  • Blanche de Namur

Kategorizacija se razlikuje od avtorja do avtorja, BJCP recimo Blonde, Dubbel In Tripel šteje pod kategorijo Belgian strong ale (glej tudi Mosher 2009), medtem ko belgijski pivoljubci razlikujejo vsaj še med regionalnimi specialitetami, sezonskimi pivi, modernimi belgijskimi IPA-ji, Biere de Garde itd. (glej Vinken 2008) – o tem bi lahko napisali še cel nov članek. Mi pa bomo v tem prispevku odkrivali piva na način, ki je domač, no, domačinom: po regijah. Tako kot tudi pri nas je v Belgiji prisoten močan »lokal patriotizem« (ha ha), ki marsikateri pivovarni omogoča preživetje brez potrebe po izvozu izven radija 100 km.

Toliko za uvod, da smo na isti valovni dolžini (upam, da se ni kdo od vas lotil tega članka brez kozarca piva v roki). V naslednjem prispevku začnemo s pivskim potovanjem, kjer bomo v vsaki regiji in mestu izpostavili lokalne zanimivosti, povezane s pivom, ter, seveda, katera piva pokusiti. Potopis je zasnovan tako, da v vsakem mestu, v vsaki pivovarni, v vsakem baru pokusite nekaj novega in naredite prerez čez večino zgoraj navedenih stilov.

Literatura:

  • Mosher, Randy. 2009. Tasting Beer – An Insider’s Guide To The World’s Greatest Drink. North Adams: Storey Publishing.
  • Vinken, Ben. 2008. Belgian Beers. Tielt: Lanoo.
  • Vinken, Ben. 2014. Trappist Beers From A to Z. Roeselare: Roularta Books.

Jernej Vrečar

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s